Četrtek, 7 VT, 28.5.2020, Jn 17,20-26

"Toda ne prosim samo za té, ampak tudi za tiste, ki bodo po njihovi besedi verovali vame: da bi bili vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bi bili tudi oni v naju, da bo svet veroval, da si me ti poslal."

Jezus prosi tudi za nas, ki danes beremo njegov evangelij. Vsi prihodnji bratje in sestre smo zajeti v molitvi Sina, ki vse zaobjema in vsakomur daje svoj odnos z Očetom. Tudi za nas prosi, da bi bili »eno«. Kdor ljubi, je domovanje ljubljenega, v katerem prebiva tisti, ki ga sprejema. Verodostojnost Boga je zaupana našemu pričevanju tega, da smo »eno«. Po naši bratovski ljubezni lahko vsi ljudje spoznavajo Boga kot Očeta; nihče ni izključen, ker smo vsi njegovi ljubljeni otroci. Sad našega poslanstva se rodi iz naše združenosti s Sinom (prim. 15,1–12), ki nas povezuje z Očetom in med seboj. Naše poslanstvo ni nič drugega kot izžarevanje Očetovega veličastva: svet vidi Očeta v obličju nas, bratov/sester njega, ki je rekel: »Kdor je videl mene, je videl Očeta« (14,9).