»In kakor hočete, da bi ljudje storili vam, storite vi njim.« (Lk 6,31)

Moje pravice do drugih so v resnici moje dolžnosti do drugih. Le tako se lahko moja sebičnost preobrazi v ljubezen. Vsi smo občutljivi zase in za svoje pravice, le redki pa so občutljivi za druge in za njihove pravice, tako da bi bile le-te hkrati tudi naša dolžnost!
Toda za spoštovanje tega negativnega pravila je dovolj že to, da ne storimo nič.
Jezus omogoča dejavnost in ustvarjalnost, ki sta posledica ljubezni. V sebičnosti postavljamo sebe za središče, ljubezen pa nas prisili, da postavimo v središče drugega. Če ljubim, je moje dobro zunaj mene: ljubim drugega. In uresničim se tako, da se združim z njim s služenjem. Tako lahko presežemo laž lastnega »jaza« in postanemo kakor Bog, ekstaza ljubezni.
Vse to nam omogoča Sveti Duh, ki izliva v naša srca Očetovo ljubezen.
Comments