Četrtek, 13.2.2020, Mr 7,24-30

Gospod, hvala ti za tvoje usmiljenje, sočutje in odpuščanje. Preberem odlomek:

On pa ji je rekel: »Daj, da se nasitijo najprej otroci; ne gre, da bi kruh vzeli otrokom in ga vrgli psom.« Ona pa je odgovorila: »Gospod, tudi psički pod mizo jedo od drobtinic otrok.« Tedaj ji je rekel: »Zaradi te besede pojdi; hudi duh je šel iz tvoje hčere.« Vrnila se je domov in našla deklico ležečo na postelji, hudi duh je odšel iz nje.

Kaj v meni prebudi zgodba o Jezusu in sirofeničanki? Ali se mi ne zdi Jezus pregrob? Kako doživljam njen odziv na to? Sad njene drže je presenetljiv. Jezus spremeni svoje mnenje, ker je žena sprejela njegovo "grobost in zaničevanje". Jezus ozdravi njeno hči. Ali me to preseneča? Vživim se v ženo in opazujem kako se počutim v njeni koži.