»Gospod, ti ni mar, da me je sestra pustila sámo streči? Reci ji vendar, naj mi pomaga!« (Lk 10,40).
Marta bi rada, da bi Jezus izrecno pograjal početje njene sestre Marije in s tem samodejno odobraval njeno početje. Jezusovo priznanje njene marljivosti in sposobnosti bi bila zadostna nagrada zanjo. Podobno starejši sin pograja svojega mlajšega brata in samega Očeta. Verjetno se za tem skriva stalna napetost med delovanjem in molitvijo, do katere prihaja v skupnosti. Rešitev je v tem, da imamo molitev za izhodišče in cilj delovanja. Če ni tako, se trudimo zaman, pa še posmeha in neodobravanja smo deležni. Ni pomembno opravljati številna dela zanj! Koristneje je, da v molitvi pustimo, da nam Jezus umije noge, ne da se sami umivamo in si hočemo zaslužiti njegovo ljubezen s tem, kar počnemo. Marta v meni mora doumeti, da mora postati kot Marija. To je dojel Pavel v Flp 3,1–11.
Comments