Hvala ti, Gospod, da sem tvoj. Tebi pripradam in ti meni. Pa tudi vsi tisti, ki te ne marajo, so tvoji. Preberem odlomek.
»Kdo si ti?« … »Jaz sem glas vpijočega v puščavi: Izravnajte Gospodovo pot, kakor je rekel prerok Izaija.« … »Jaz krščujem z vodo; sredi med vami pa stoji on, ki ga vi ne poznate, ta, ki pride za menoj in jaz nisem vreden, da bi mu odvezal jermen njegovega obuvala.«
Kdo si ti? Kdo sem jaz? Kaj bi jaz danes odgovoril na to vprašanje? Janez Krščevalec je sebe smatral za glas vpijočega v puščavi. On je nekdo, ki vpije tistim, ki nočejo poslušati. Kako doživljam odnos drugih do sebe? Kako pa svoj odnos do bližnjih? Si upam slišati in poslušati Jezusovo besedo o meni in nas? Ali je tudi moje srce divjina in puščava, kjer je slišati le samogovor sebičnosti?
Comments