Četrtek, 20.2.2020, Jak 2,1-9

Gospod, osvobodi moje srce ujetosti v to, kar drugi mislijo o meni. Preberem odlomek:

Slišite, ljubi moji bratje! Ali ni Bog izbral za svet ubožnih, da so bogati v veri in so dediči kraljestva, ki ga je obljubil tistim, ki ga ljubijo? Vi pa ste ubogega osramotili. Ali vas ne zatirajo bogatini in vas ne vlačijo oni pred sodišča? Ali ne sramotijo prav oni lepega imena, ki se je klicalo na vas? Zares, če spolnjujete kraljevsko postavo, kakor je pisano: »Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe,« delate prav. Če pa gledate na zunanjo veljavo, grešite in postava priča zoper vas, da ste njen kršitelj.

Kaj pustijo v meni Jakobove odločne besede? So zame spodbuda ali me motijo? Ali dovolim, da postavijo pod vprašaj moje ravnanje? Kaj se je po mojem dogajalo v krščanski skupnosti, da je Jakob tako ostro nastopil? Ali tudi sam mislim, da sem kristjan samo zato, ker hodim k maši, v vsem ostalem pa živim tako posvetno kot živijo tudi vsi neverni? Kako Bog gleda na tiste, ki so revni in ubogi? Kakšen pa je moj pogled in odnos do njih? Kaj bi rekel Jezusu?



31 views0 comments

Recent Posts

See All