Četrtek, 26.11.2020 - LJUBEZEN NE VRNE ZLA

»Ko se bo to začelo dogajati, se vzravnajte in vzdignite glave, kajti vaša odkupitev se približuje.« (Lk 21,28)

Epidemija vlada. Ukrepi so strogi. Če hiram od strahu, sem sključen zaradi tesnobe, ki me tišči v brezno. V drugih iščem grešnega kozla. Živim kot da ne vem, da sem že osvobojen. V resnici pa se mi ni treba prepustiti strahu, ki mi vzame vse. Lahko se vzravnam, ker sem poln upanja, in uprem oči v Gospoda, ki me je rešil smrti (Apd 7,55). Jezus nam prihaja naproti v naši zgodovini zla in v kontinuiteti z njo. V naši zgodovini zla se nenehno dogajajo vojne, lakote, potresi, kužne bolezni, splavi, umori, preganjanja, razdejanja, nasilja in smrti, strahovi in stiske iz katerih ne najdemo izhoda. V njih lahko živimo zgodovino odrešenja, ki se dogaja v vsem naštetem. Tako je svoje življenje živel Kristus, naš Gospod. Kajti »skozi veliko stisk moramo iti, da pridemo v Božje kraljestvo« (Apd 14,22). Pavel in vsi drugi svetniki se z vsem tem soočajo z veseljem, v moči vstajenja in vzvišenega spoznanja, ki ga imajo o svojem Gospodu (Flp 3,8 sl.). Stiske so zanje, in lahko tudi za nas, prostor, kjer z dvignjeno glavo lahko sprejmem odrešenje: njegovo brezpogojno ljubezen razodeto na križu. On je dokončna zmaga nad zlom in smrtjo. V stiski se mi še bolj intenzivno približuje. Zlo, katerega smo deležni in ga ne delamo, nas pridruži Gospodovemu trpljenju in sprejemanju vstajenja. Njegov križ je seme vstajenja. Razbojnik ga je videl poleg sebe na morišču, Štefan med kamenjanjem. Kakor onadva, tudi jaz vem, da se mi je v smrti približal Gospod življenja. Zato lahko živim svobodno od strahu pred smrtjo, ne bojim se prihodnosti in se ne poskušam rešiti sam, kajti skupaj z vami sem že rešen. Osvobojen sebičnosti (ponižen), lahko živim kot novi človek, zmožen ljubiti tako, kakor nas ljubi On, ki nam prihaja naproti in je z nami tudi sredi epidemije.