Četrtek, 3 VT, 30.4.2020, Jn, 6,44-51

"Vsak, kdor od Očeta sliši in se da poučiti, pride k meni. Ne, kakor da bi bil kdo videl Očeta; le tisti je videl Očeta, ki je od Boga. Resnično, resnično, povem vam: Kdor vame veruje, ima večno življenje. Jaz sem kruh življenja. Vaši očetje so jedli v puščavi mano in so umrli. To je kruh, ki prihaja iz nebes, da kdor od njega jé, ne umrje. Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh, ki ga bom jaz dal, pa je moje meso za življenje sveta.«


Kdor je od njega, ima večno življenje: živi kot sin in bo obujen poslednji dan (prim. v. 40.54). Ni rečeno, da ne bo doživel telesne smrti, temveč da bo tej sledilo vstajenje (»bo živel vekomaj«). Večno življenje, ki ga ima že sedaj, kdor od njega jé, je občestvo ljubezni z njim; smrt ga nikakor ne bo prekinila, temveč ga bo v polnosti dovršila. Jezusovo meso, njegova človeškost, darovana na križu kot popolni dar ljubezni, je epifanija tistega Boga, ki ga ni nikoli nihče videl. V njem je Beseda postala meso, da bi samo meso postalo Beseda, Božja pripoved, prisotnost njegovega Duha, ki oživlja svet. Caro salutis cardo: meso je os odrešenja! Zahvaljujem se Jezusu, ker se mi ves izroča, meni in vsakemu posebej.

17 views0 comments

Recent Posts

See All