Četrtek, sv. Brigita, 23.7.2020, Mt 5,13-16

»Vi ste sol zemlje; če se pa sol spridi, s čim se bo solila? Ni za nič drugega več, kakor da se proč vrže in jo ljudje pohodijo.«

V vsakem izmed nas poteka velik boj med modrostjo ljubezni in miselnostjo sebičnosti. Modrost sveta - sebičnosti ni modrost križa – podarjene ljubezni. Prvo je farizejski in satanski kvas, drugo je sol, ki daje pravi okus in ščiti pred pokvarljivostjo. Sol je sopomenka za modrost, prijateljstvo in požrtvovalnost. Krščanska skupnost je sol, če ima okus po blagrih, po modrosti križa – podarjajoči ljubezni. Blagri so resnična modrost in dajejo pravi okus naši človeški identiteti, da se ne sprevrže, ne pokvari. Blagri omogočajo prijateljstvo in pripravljenost, da svoje življenje podarimo, ker smo ga za to prejeli v dar. Blagri opisujejo kaj pomeni biti Očetov sin/hči. Ta istovetnost osmišlja obstoj vsakega človeka vseh časov. Zato je sol. Sinovsko in bratovsko življenje je za vse sam okus življenja. Če kdo ni nikomur sin in brat, kratko malo ne obstaja. Zlahka izgubimo okus po Kristusu: dati življenje z ljubeznijo in ponižnostjo. Beseda nas dela sinove, v nas lahko tudi ovene, se posuši in zaduši. Tako smo brez okusa po Kristusu in ne služimo več ničemur.