In ni mogel tam storiti nobenega čudeža, razen da je na nekatere bolnike položil roke in jih ozdravil. Čudil se je njihovi nevernosti (Mr 6,5-6)

Bog se je v Jezusu podvrgel našim potrebam, trudu, delu, hranjenju, bedenju in spanju, življenju in smrti. To nas pohujšuje. Takšnega Boga ne maramo. Hočemo njegove privilegije in pravice, ne pa šibkosti in krhkosti. A prav tem, kar Jezus trpi in mu mi delamo, se dokončno razodene Bog, kdo je in kakšen je. Iz Jezusove zgodbe priteka v nas Božja moč in modrost. On ni po meri naših fantazij. Verujem, ko sprejmem, da je ta človek Jezus Bog. Bog govori in deluje v nemoči ljubezni, ki sprejema vse naše omejenosti do skrajne nemoči na križu. Verujem, ko Njega sprejmem za svojega Boga in se poslovim od svoje fantazije o Bogu.