V 1 Mz 1,26-31 Bog človeku zaupa vladanje nad stvarstvom. Delo ni prekletstvo, temveč dostojanstvo, ki odseva Božjo ustvarjalno ljubezen. Psalm 89 slavi zvestobo Boga, ki je "utrdil svoj prestol na pravičnosti", kakor je Jožef v tihoti gradil Božje kraljestvo s pokornim ročnim delom. V Mt 13,54-58 domačini sprašujejo: "Od kod njemu ta modrost?" Ne dojamejo, da se svetost skriva v vsakdanjosti; Jožefova veličina ni v čudežih, temveč v zvestem izpolnjevanju navadnih dolžnosti.

Kol 3,23 nas vabi: "Karkoli delate, delajte iz srca, kakor za Gospoda". Jožefova delavnica postaja svetišče, kjer se običajno prepleta z večnim. Psalm 89,16 blagruje ljudstvo, ki "hodi v svetlobi tvojega obličja". Jožef je hodil v tej svetlobi, ko je z dletom in ljubeznijo služil Božjemu načrtu. Nazaret je šola, kjer se učiš videti Boga v skromnosti vsakdana.

Vsako delo – od kovaštva do umivanja posode – postane sveto, ko ga izvajamo z ljubeznijo in za Gospoda. Kakor je Jožef molče oblikoval les in Božjo družino, smo tudi mi poklicani preoblikovati svet s svojo poklicno zvestobo. Kraljevski vladar stvarstva se je namreč učil življenja kot tesarjev sin.