»Prišel je Sin človekov, ki jé in pije, pa pravijo: ›Glej, požrešnež je in pijanec, prijatelj cestninarjev in grešnikov;‹ in modrost je bila opravičena po svojih delih.« (Mt 11,19)

Premislim: Adventni čas nas vabi iskati in računati na Božjo modrost. Kje? V svojem srcu, prvem bojišču, kjer nas lahko premaguje škodljivi strah za svoje telesno življenje, vrtenje okrog sebe, hinavščina, pohlep, ipd. ipd. Dejstvo, da smo člani Cerkve, nas ne reši teh notranjih bojev. Zunanje okoliščine našega boja so posledica notranjih: norosti vseh vojn v teku (ekonomskih, političnih, vojaških, kulturnih, farmacevtskih, bakterioloških ipd.) in nečloveškost satanskega izkoriščanja revnih in nemočnih. Na pogansko »krščanskem« zahodu, se neštetim dozdeva to edini možni način življenja, ki ga celo racionalno opravičujejo. Sveti Jožef je živel v podobnih okoliščinah in se učil iz notranjih bojev. Očitno ga laž ni zmogla premagati. Jezus se je moške trdnosti učil od njega.

Zahvalim se: Sv. Jožef, hvala ti, ker nam pomagaš iskati Božjo modrost in Božji način uresničevanja naše človeškosti v vseh naših odnosih, delih in življenju. Danes in tukaj nam odpiraš srce za sprejemanje Božjega podarjanja nam in našega sodobnikom.