»Duh Gospoda Boga je nad menoj, ker me je Gospod mazilil. Poslal me je, da oznanim blagovest ubogim, da povežem strte v srcu, da okličem jetnikom prostost, zapornikom osvoboditev, 2 da oznanim leto Gospodove milosti, dan maščevanja našega Boga, da potolažim vse, ki žalujejo« (Iz 61,1-2).

V sinagogi v Nazaretu, kamor je Jezus redno zahajal, je nekega sobotnega dne prišlo do vznemirjenja. Tamkajšnji tesarjev sin, ki je bil vedno bolj znan, je tisti dan bral. Jezus je začel svojo javno službo prav v mestu, kjer je odraščal. Dali so mu zvitek preroka Izaije in Jezus ga je odvil do zgornjega verza ter ga glasno prebral. Nato je zvitek vrnil strežniku in se usedel.

"Bi rad komentiral, kar si pravkar prebral?" ga je moral nekdo vprašati, saj je Jezus odgovoril z besedami, ki so za vedno spremenile svet. Rekel je: "Danes se je to Pismo izpolnilo, ko ste ga slišali" (Lk 4,21). Nekateri v sinagogo sp osupnili, nato pa jih je napolnilo neizmerno veselje, da je Mesija končno prišel. Drugi so menili, da je to najhujše bogokletje, kar so jih kdajkoli slišali, in so poskušali Jezusa vreči s pečine na južnem koncu Nazareta.

Ta dvojni odziv je napovedoval prihodnost. Vse od tega dogodka so se ljudje v vseh časov odzivali enako, bodisi s sprejetjem in vero bodisi z dvomom in zavračanjem. Toda o nečem ni mogoče razpravljati: vprašanje, ali je imel Izaija s svojimi mesijanskimi napovedmi v mislih Jezusa ali ne, ima zdaj dokončen odgovor. Glavni igralec teh prerokb je zdaj potrdil, da so res kazale nanj. Primer je zaključen.

Medtem ko se ljudje spogledujejo z bogatimi in slavnimi, Ti, Gospod vseh, usmiljeno pogledaš in se postaviš na dno naše družbe. Hvala, da si to neravnovesje odpravil z življenjem in služenjem svojega Sina. AMEN.