»Ali nisi bil tudi ti dolžan usmiliti se svojega soslužabnika, kakor sem se jaz usmilil tebe?« (Mt 18,33)

Ker se je Gospod usmilil mene, se tudi jaz usmilim tebe. Bratsko ali sestrsko občestvo raste iz medsebojnega odpuščanja. Tako postajamo Očetovi sinovi/hčere. Če ne odpustim, v meni odpuščanje umre. Ko ti odpustim sem sin in brat, podoben Očetu. Mrtev sem, če ne živim kot sin. Sprejeti moram tudi odpuščanje samemu sebi, da se ne zapletam v večno jezo, zamero in sram do svojih grehov.