Jezus poučuje množico in svoje učence o tem, kaj resnično onečašča človeka. Poudari, da nič, kar pride v človeka od zunaj, kot je hrana, ne more povzročiti omadeževanja, saj gre za zunanje stvari, ki ne vplivajo na srce. Namesto tega je tisto, kar izvira iz človeka, kar prihaja iz njegovega srca, tisto, kar ga resnično onečašča. Jezus našteva številne hudobije, ki izvirajo iz človeškega srca, kot so hudobne misli, nečistovanje, tatvine, uboji, prešuštva, lakomnost, zlobnost, zvijačnost, razuzdanost, zavist, bogokletstvo, oholost in nespamet. Vabi nas, naj bomo pozorni na svoje srce in notranje dogajanje, saj je to vir naših dejanj. Jezus nas vabi, da sprejmemo čisto srce in se izogibamo hudobnim mislim in dejanjem, ki izvirajo iz naših notranjih neurejenih sebičnih želja in nagnjenj. Razločevanje je bistveno za duhovno življenje iz Očetove ljubezni.