Jezus kliče vse, ker smo vsi grešniki. Sprejme pa ga le tisti, ki ve, da je bolan in izgubljen. Če se imam za pravičnega, me odrešenje še vedno čaka in ne morem zajeti iz njega. Iz odrešenja bom zajel šele, ko se prepoznam za grešnika. Odpuščanje me vabi v novo življenje: grem za Jezusom. Jezusu moj greh ne prepreči, da bi me poklical. On potrpi z menoj, ki hodim za Njim, a še nisem popolnoma prekinil z zlom. Evharistija je hrana za grešnike in šibke. Vredno jo obhajam, ko se imam za grešnika, priznam svoje grehe in ne obsojam drugih. Očetova brezpogojna ljubezen je vir našega življenja. Ljubimo lahko le zato, ker smo od Njega ljubljeni. On nikogar ne izključuje. Najbližji so mu zadnji in oddaljeni. Cerkev ni ločina tistih, ki se imajo za pravične, a ne ljubijo.