13.5.2021 - Vnebohod

Updated: May 13, 2021

Iz svetega evangelija po Marku (Mr 16,15-20)

Tisti čas se je Jezus prikazal enajsterim in jim rekel: »Pojdite po vsem svetu in oznanjujte evangelij vsemu stvarstvu. Kdor bo veroval in bo krščen, bo zveličan, kdor pa ne bo veroval, bo pogubljen. Tiste, ki bodo verovali, pa bodo spremljala ta znamenja: v mojem imenu bodo izganjali hude duhove, govorili nove jezike, kače dvigali s tal, in če kaj strupenega izpijejo, jim ne bo škodovalo; na bolnike bodo polagali roke in ti bodo ozdraveli.«

Gospod Jezus je bil vzet v nebo, potem ko je z njimi govoril, in je sédel na Božjo desnico. Oni pa so šli in učili povsod; Gospod je delal z njimi in besedo potrjeval z znamenji, ki so jih spremljala.



"Tiste pa, ki bodo sprejeli vero, bodo spremljala ta znamenja: v mojem imenu bodo izganjali demone, govorili nove jezike, z rokami dvigali kače, in če bodo kaj strupenega izpili, jim ne bo škodovalo. Na bolnike bodo polagali roke in ti bodo ozdraveli."

Spoštovana sestra in cenjeni brat. Sveto pismo in bogoslužje nama predstavita Jezusov vnebohod pod dvema vidikoma: dogmatičnim in pripovednim, ki ju bomo skupaj upoštevali. O dogodku Jezusovega vnebohoda, ko je izginil izpred oči svojih učencev in šel v nebo, pripoveduje prvo berilo iz Lukovih apostolskih del. Dogmatičen povzetek tega dogodka najdemo v Markovem evangeliju, ki pravi, da je bil Jezus vzet v nebo in sedi na Očetovi desnici.

Tudi tebe povabim, da se danes veseliš z vso Cerkvijo, ki se pri vseh bogoslužjih Očetu zahvaljuje, da je v Jezusu, ki je šel k Očetu, naša človeškost povzdignjena k Bogu. Mi kot Kristusovi udje pa lahko živimo v upanju, da bomo dosegli Kristusa, našo glavo, ki je že poveličan.

Midva se lahko veseliva zato, ker sva dojela smisel tega dogodka in zato zaživela iz moči, ki jo prinaša.

Pa pojdiva lepo po vrsti. Najprej se ustaviva ob dejstvu, da se Jezus umakne izpred oči učencev. Nič več ga ne bodo mogli videti. V pripovedi sta dve čudni podrobnosti: prva je poseg mož v belih oblačilih. Z njimi avtor besedila poudari, da ni treba gledati v nebo. Nebesa niso več zgoraj, ampak tam, kjer je Jezus. Jezus pa je s svojimi učenci v zemeljski zgodovini, vse dokler se dokončno ne uresniči Očetovo Božje kraljevanje.

Druga čudna podrobnost je omemba velikega veselja. To veselje se zdi nekako v nasprotju z dejstvom, da učenci ne bodo več videli svojega Učitelja Jezusa. Kaj torej pomeni to veselje? Pomeni, da so učenci doživeli vnebohod kot dar Jezusove navzočnosti, ali če hočeva, ponotranjenje odnosa z njim. Ta odnos je še bolj stvaren, kot je bil prej, ko je bil Jezus telesno navzoč. Dobi nepričakovano globino in moč.

Veselje, ki ga doživljajo apostoli in v katerega sva povabljena tudi ti in jaz, je tako izkustveno močno, da razširi meje človeškega srca in do neskončnosti pomnoži naše moči.

Zaradi tega je Jezusov vnebohod neposredno povezan s poslanstvom apostolov: s svojim zgledom lahko oznanjajo evangelij po vsem svetu, v sebi pa doživljajo mogočno Jezusovo navzočnost, ki spreminja njihovo bivanje.

Zato tudi naju Cerkev pred branjem evangelija povabi: pojdite in učite vse narode. Glejte jaz sem z vami vse dni do konca sveta. To poslanstvo ima poseben pomen. Jezus apostolov ne pošilja, da bi samo učili. Pošilja jih, da bi vsem ljudem pomagali z ljubeznijo prepoznati in sprejeti samega Jezusa. Na tak način bi tudi vsi drugi v svojem srcu občutili veselje in radost Jezusove močne navzočnosti.

Evangelist Luka pravi, da je Jezus v trenutku vnebohoda blagoslavljal. S tem je pokazal, da je on sam Božji blagoslov za svet. Vsak izmed nas je poklican, da živi iz njegovega blagoslova. Če ne verjameš, se spomni, kaj pravi apostol Peter na binkoštni praznik: „Vi ste sinovi prerokov in zaveze, ki jo je Bog sklenil z vašimi očeti, ko je govoril Abrahamu: in v tvojem potomstvu bodo blagoslovljene vse družine na zemlji. Bog je najprej za vas obudil in poslal svojega služabnika, da vas blagoslovi in vsakega od vas odvrne od vaših hudobij“ (Apd 3,25-26). Podobno pravi v pismu Hebrejcem: „Dokončno lahko odreši tiste, ki po njem prihajajo k Bogu, ker vedno živi, da posreduje zanje“ (Heb 7,25).

Oznanilo naše vere dobiva svojo moč prav tukaj. Jezus je na Očetovi desnici. Njemu je bila dana vsa oblast v nebesih in na zemlji zato, da bi nam podaril odrešenje. Iz tega izhaja naše upanje in vse zaupanje. Zato lahko nase gledamo v Njegovi ljubezni. V njem smo tudi mi Bogu blizu in v Bogu. Povezani smo z Njim. On je trta, mi mladike. On je glava, mi pa njegovi udje.

Zanimiva je še ena podrobnost. Evangelist Marko vnebohod predstavi kot dinamično moč, ki vse giblje. Moč Jezusovega vnebohoda žene apostole in ves svet. Žene tudi Božje hrepenenje po človeku. V oznanjevalni vnemi apostolov ni zgolj gorečnost, ampak nosi v sebi pričakovanje celotnega človeštva in tudi Božje hrepenenje po vsakem človeku. Jezusova mogočna prisotnost ne služi le temu, da mi v njegovem imenu lahko delamo čudeže, ampak predvsem temu, da ga oznanimo in iz njegove moči živimo. Njegova navzočnost tako močno napolni najino srce, da lahko vsem spregovoriva o njej. Svet naju ne more zadušiti ali naju od tega odvrniti. Duša te moči je Božje hrepenenje, da odreši vse ljudi. Prav to svoje hrepenenje Bog posreduje vsakemu človeškemu srcu skozi vse čase. Na tak način tudi ti in jaz lahko v vsej širini dojameva in sprejmeva veselje Jezusovega vnebohoda.

52 views0 comments