Berilo iz 2. Mojzesove knjige (2 Mz 2,1-15)

Tedaj je neki mož iz Lévijevega roda šel in se oženil z Lévijevo hčerjo. Žena je spočela in rodila sina. Ko je videla, da je lep, ga je skrivala tri mesece. Ko ga pa ni mogla dalje skrivati, je vzela zanj pleteno košarico iz papirusovega ličja, jo zamazala z asfaltom in smolo, položila vanjo dečka in jo postavila v ločje kraj Nila. Njegova sestra pa je stala od daleč, da bi videla, kaj se bo z njim zgodilo.

Tedaj je prišla faraonova hči, da bi se kopala v Nilu. Njene dekle pa so hodile ob Nilu. Zagledala je košarico sredi ločja in poslala svojo deklo, da bi jo prinesla. Ko jo je odprla, je zagledala otroka, jokajočega dečka. Zasmilil se ji je in je rekla: »To je kateri izmed hebrejskih otrok!« Nato je dečkova sestra rekla faraonovi hčeri: »Ali naj grem in ti pokličem doječo ženo izmed Hebrejk, da ti bo otroka dojila?« Faraonova hči je odgovorila: »Pojdi!« Deklica je šla in poklicala otrokovo mater. Tej je faraonova hči rekla: »Vzemi tega otroka in mi ga hrani, jaz pa ti bom dala za to plačilo!« Žena je otroka vzela in ga dojila. Ko pa je otrok dorastel, ga je pripeljala faraonovi hčeri. Vzela ga je za sina in ga imenovala Mojzes; rekla je namreč: »Iz vode sem ga potegnila.«

Ko je Mojzes dorastel, je šel k svojim bratom in videl njih težka dela. Tedaj je videl, da je Egipčan tepel Hebrejca, enega izmed njegovih bratov. Ko se je ozrl sem in tja in videl, da ni nikogar, je Egipčana ubil in ga zakopal v pesek.

Ko je šel drugi dan spet ven, sta se prepirala dva Hebrejca. Mojzes je rekel tistemu, ki je delal krivico: »Zakaj tepeš svojega bližnjega?« Odgovoril je: »Kdo te je postavil za poglavarja in sodnika med nama? Ali me misliš ubiti, kakor si ubil Egipčana?« Mojzes se je prestrašil in dejal: »Resnično, stvar se je zvedela.« Faraon je to zvedel in hotel Mojzesa usmrtiti. Mojzes pa je zbežal izpred faraonovega obličja in se ustavil v madianski deželi.

Prvo berilo je spodbuda za čase, ko smo v tesnobi in doživljamo nasprotovanja, evangelij pa za čase, ko gre vse dobro. Judje so v izgnanstvu in zasužnjeni. Ker jim pobijajo prvorojene dečke gredo smer izumrtja (podobno kot danes na Zahodu). Ker mati ne sme skrbeti za novorojenega sina, ga zaupa reki Nil ali gotovi smrti. Zahvaljujoč ljubezni njegovih je vzgojen kot egiptovski plemič. Odrasel hoče braniti svoje zatirane brate, a mora zaradi vročekrvnosti pobegniti. Zdi se, da je Bog zapustil svoje ljudstvo. V resnici pa je Mojzesovo rojstvo začetek osvoboditve. Takrat o tem nihče nič ne ve, a Bog ga bo pripravil, da osvobodi svoje ljudstvo.

Bog nas prosi naj trdno zaupamo Vanj, še posebej sredi velikih nasprotovanj in stisk. On je navzoč in deluje sredi med nami, čeprav tega prav nič ne zaznavamo. Vedno pripravlja pozitivno rešitev stisk in težav. Kristusov križ je bil začetek novega življenja. V evangeliju vidimo Jezusa, ki očita mestom v katerih je storil veliko čudežev in dobrega, da se nočejo spreobrniti. Ko vse lepo in mirno teče, brez težav in preizkušenj, mi običajno zaspimo v samozadovoljstvu. Ne sodelujemo več z Bogom in ne opravimo svojega deleža. Darovi, ki nam jih je podaril, ne obrodijo sadov. Gospod odpri nam oči, da bomo tudi v današnjih stiskah prepoznavali tvojo osvoboditev in rešitev.