»Kdor ima moje zapovedi in se jih drži, ta me ljubi.« (Jn 14,21)

Oče je v Jezusa položil zapoved, da nam da večno življenje. To novo zapoved Jezus razloži kot ljubite drug drugega, kakor sem jaz ljubil vas. Jezus ljubi Očeta, kar zanj pomeni, da je izročen v naše roke (zatajevalcev in izdajalcev). On uresniči ljubezen do Očeta, tako da se izroči nam kot dar. Naše duhovno življenje je torej umetnost ostajanja v Njegovi ljubezni in razumevanje le te. Ljubezen je v tem, da On ljubi nas. Sveti Duh je v nas in z nami. Ni zunaj, ampak v srcu. On nam daje ljubezen s katero lahko zares ljubimo. V njem smo vključeni v Kristusovo človeškost, ki ljubi Očeta. Smo ud Kristusovega telesa. Bog je naš Oče in drugi so naši bratje in sestre, prijatelji in prijateljice. Sveti Duh je naš zagovornik na poti k Očetu, kjer je naš zagovornik Kristus. Sveti Duh nam daje pravi odnos do Boga Očeta, sebe, bližnjih in stvari. Naša potreba po tem ljubečem odnosu se kaže v molitvi, ki ni dolžnost, ampak potreba ljubezni. Sveti Duh nam po ljubezni, in ne zgolj po razumu, razodeva to kar je skrito: resnico, ki je Kristus. Njegova Ljubezen je dar, ki ga sprejemamo, ne naša pridobitev ali sad naših zaslug in lepega vedenja. Življenje je v tem, da ljubezen sprejemamo in ljubimo. Sveti Duh nas nauči zajemati od znotraj, iz Božjega, ne iz zunanjosti in iz svojega. Ljubezen naredi, da živimo kot Jezus. Kakor on živimo takrat, ko uresničujemo ljubezen, ki je Sveti Duh v nas in med nami. Če ljubim, poznam ljubezen s katero sem ljubljen.