»Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj« (Mr 8,34).

Premislim: Nihče ne more pobegniti od notranje tesnobe, neprijetnosti, bolečin, bolezni, smrti najbližjih, izgubo službe, neuspehov… Teh križev nam ni potrebno iskati in si jih želeti. Pridejo sami. Stres, ki ga doživljamo ob tem je morda najtežji križ. S tem križem lahko hodim za Njim, ali pa hodim sam in me zaduši. Če grem za Njim, ga nese on in še mene zraven. Če ne pa je zame križ pretežak. Postanem nevaren, sebi in vam.

Zahvalim se: Sv. Jožef, hvala ti, ker si se pustil nositi skupaj s svojim križem, Njemu za katerega si skrbel kot oče.