»Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil.« (Jn 3,17)

Jezus nas ne sodi in ne obsodi. S svojim sprejetjem trpljenja in smrti na križu je izničil hudičevo podobo, ki jo ima sleherni izmed nas o Bogu in o sebi. V križanem resnično vidimo, kdo je Bog in kdo smo mi zanj. Svetišče našega srca, ki je postalo razbojniška jama, očiščuje »bič« njegove križane ljubezni do Očeta in do nas. V križanem, nam Oče pokaže, da je vse ustvaril za življenje in brez strupa smrti. Ta strup dodajamo sami, ko verjamemo svojim strahovom bolj, kakor njemu. Mi smo njega zapustili, On pa nas ni, ampak je samega sebe izgubil za nas. V njegovi zapuščenosti na križu so zajete vse naše zapuščenosti. Oče v vsakem od nas, ki smo izgubljeni, vidi svojega Sina. Naša izgubljenost spreminja v dom svoje Ljubezni.