»Če bi vedeli, kaj pomeni: Usmiljenja hočem in ne žrtve, ne bi obsodili teh nedolžnih.« (Mt 12,7)

Sveto pismo dojamemo šele po izkustvu, da smo Njegovi sinovi in hčere, noro ljubljeni. Sveto pismo ni kodeks kulturnih in moralnih predpisov. Vse kar je, je izraz njegovega usmiljenja, ki je očetovsko (hesed) in materinsko (rahamim). Nenehno deluje v naš prid in blagoslov, tudi takrat, ko se nam zdi, da nas »trdo« prijema. Ne odstopi od nas, ko sovražimo sebe, druge in Njega. Ne odstopi od nas, ko podiramo, kar On gradi. Vabi nas, da sprejmemo njegovo držo, do sebe in drugih, za svojo. Njegovo usmiljenje je delovanje v blagor vseh.