Jezus je ženi, ki je hvalila njegovo mamo, spregovoril o učencih. A prav s tem je tudi nam odgovoril, zakaj je njegova mama blagrovana. Cerkveni očetje poudarjajo, da je bila Marija Jezusu najprej duhovna mati in šele potem telesna. Duhovna mati zato, ker je v srcu poslušala in uresničevala Božjo besedo. Milost njenega duhovnega materinstva pa ne velja le za Jezusa. Ona je naša duhovna mati zato, ker posluša in uresničuje Božjo besedo in tega uči tudi nas. Tudi mi smo zaradi nje lahko dediči istega blagra. Če poslušamo in uresničujemo Božjo besedo smo blagrovani. Pri poslušanju in spolnjevanju Božje besede je vzpostavljena povezanost med nami in Bogom. Med nami se vzpostavi tako močna povezanost, kot je telesna povezanost med materjo in otrokom.

Če povežemo Jezusovo razlago in besede, ki jih je Elizabeta izrekla Mariji, se nam razkrije še en pomemben in temeljni vidik najšega odnosa z Bogom. Elizabeta razglasi Marijo za blaženo zato, ker je verovala, da se bo spolnilo to, kar ji je Gospod obljubil. Poslušati in uresničevati Božjo besedo torej ne pomeni le mehaničnega izvrševanja tega, kar je Bog rekel. Tega noben človek zares ne zmore. Ko poslušamo in uresničujemo njegovo besedo, pomeni, da v srcu privolimo in dejavno sodelujemo s tem, da je Bog že uresničil, da da lahko to sprejmemo in se tako uresniči tudi med nami. Moč in uresničevanje pa sta Njegova. Mi mu damo le prostor: v sebi in med nami. Tako sodelujemo z Bogom, da se uresniči njegova želja po tem, da bi z nami osebno prebival: on je naše bivališče, mi pa posledično njegovo. Lahko sodelujemo pri čudežih, ki jih vsak hip dela.

Če dobro premislimo: ali naše življenje ne izvira iz ljubečega srečanja dveh oseb? Da, a ne le v telesnem smislu; tudi vitalnost, veselje do življenja, upanje in vse moči so sad ljubečega srečanja. Bolj ko zavestno in celostno privolim v ljubeče srečanje z Bogom, s seboj in z drugimi, bolj skozi mene teče Božja moč in vitalnost. Tako nezaustavljiva je, da premaga našo telesno smrt. In to za vedno.

Vsa askeza in notranji boj so le izraz te Kristusove moči. On izniči moč smrti, katera nas muči in gnete. Bolj ko Kristusova moč v našem življenju prevladuje, več neustavljivega življenja doživljamo in delimo z drugimi.

V Mariji je ta proces že dopolnjen. Ona je lahko v celoti izročena Bogu Očetu in blesti v sijaju odrešenja, ki ga je Bog uresničil. Ko gledamo na Devico Marijo, vzeto v nebo, v njej vidimo prvenec in podobo Cerkve. Znamenje tolažbe in gotovosti upanja. V njej lahko slavimo in se veselimo Božje ljubezni do človeka in veličine odrešenja, ki ga je Bog uresničil. To odrešenje se bo pokazalo ob svojem času tudi v vsakomer izmed nas. Tako kot se je v Mariji, ki sedaj posreduje zate in zame. Sveti Duh nas nenehno povezuje z Bogom in med seboj, tako kot je Marijo in jo je vzel k sebi.