Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 6,1-6.16-18)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Glejte, da dobrih del ne boste opravljali pred ljudmi, da bi vas oni videli; sicer ne boste imeli plačila pri svojem Očetu, ki je v nebesih. Kadar torej daješ miloščino, ne trobi pred seboj, kakor delajo hinavci po shodnicah in po ulicah, da bi jih ljudje hvalili. Resnično, povem vam, prejeli so svoje plačilo. Kadar pa ti daješ miloščino, naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja desnica, da bo tvoja miloščina na skrivnem; in tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.

Kadar molite, ne bodite kakor hinavci; ti namreč radi molijo stoje po shodnicah in uličnih vogalih, da se pokažejo ljudem. Resnično, povem vam, prejeli so svoje plačilo. Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in moli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.

Kadar se postite, ne bodite kakor čmerni hinavci; grdijo si namreč obraze, da bi ljudem pokazali, da se postijo. Resnično, povem vam, prejeli so svoje plačilo. Kadar se pa ti postiš, pomazili svojo glavo in si umij obraz, da ne pokažeš ljudem, da se postiš, ampak svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.

Jezus razkrije svojo veliko željo in hrepenenje, da nas poveže v občestvo z Očetom. Isto hrepenenje ga je gnalo, da se nam je v evharistijo podaril kot kruh. Postavil jo je zato, da bi bili lahko tudi mi v občestvu z Njim in Očetom in bi bilo tako naše veselje popolno. Jezus nam pokaže pogoj, da lahko vstopimo v to čudovito občestvo in smo zares napolnjeni s čistim in globokim veseljem. Delati moramo dobro in se nič več zapirati vase in se nič več vračati k sebi. Temu pravimo pravi namen ali iskrenost ljubezni.

Jezus pozna naša človeška srca. Dobro ve, da vedno, ko delamo nekaj dobrega, pride skušnjava, da bi pri tem imeli nekaj zase in svojo sebičnost. Če se tej skušnjavi prepustimo, vsa naša dejanja prenehajo biti dobra po vsebini. Vedno znova se moramo odločati in izbrati med sebičnim samoljubjem in povračilom nebeškega Očeta.

Jezus nas spodbuja naj iščemo svoj pravi interes – Očetovo povračilo. Ko pozabimo na svojo sebičnost in živimo v ljubezni, smo že deležni povračila: občestva z Bogom, biti v ljubezni tako kot je Bog v ljubezni.

Iščimo občestvo z Bogom, ostajanje v njegovi ljubezni. Nič drugega. Delajmo dobro zato, ker Bog ljubi kar je dobro in ker smo z njim v občestvu, ko delamo dobro. Manj imam zemeljskega povračila, bolj uživam intimno povračilo, da sem lahko z Bogom=Ljubeznijo.

Jezus na zelo slikovit in živ način in s pretiravanji vabi v sodelovanje z Božjo ljubeznijo. Jezus opiše tiste, ki se prepustimo skušnjavi ošabnosti in nečimrne sebičnosti, potem pa za kontrast opiše še pravo držo, ki omogoča občestvo z Bogom. Pri tem uporablja ponavljajoč odpev, da se nam njegova beseda lahko zapiše v srce.