Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 12,1-8)

V tistem času je šel Jezus v soboto skozi setve, njegovi učenci pa so postali lačni in so začeli smukati klasje in jesti. Ko so farizeji to videli, so mu rekli: »Glej, tvoji učenci delajo, kar ni dovoljeno delati v soboto.« On jim je pa odgovoril: »Ali niste brali, kaj je storil David, ko je bil lačen sam in kateri so bili z njim, kako je stopil v Božjo hišo in jedel posvečene hlebe, katerih ni bilo dovoljeno jesti ne njemu ne tistim, ki so bili z njim, ampak samo duhovnikom? Ali niste mar brali v postavi, da ob sobotah duhovniki v templju prelamljajo sobotni počitek in so brez krivde? A povem vam, tukaj je nekaj, kar je večje ko tempelj. Ko bi pa vedeli, kaj se pravi: ›Usmiljenja hočem in ne daritve‹, bi ne bili obsodili nedolžnih. Kajti Sin človekov je gospodar sobote.«

Jezus izraža duha Stare zaveze, ki je govorila v simbolih. Vsi vemo, da jagnjetova kri sama po sebi ne more rešiti nikogar. Pomembna pa je kot simbol: jesti morajo na ognju pečeno jagnje. Kaj pove kot simbol? Jezusova smrt je popoln dar samega sebe, najvišja daritev in dejanje usmiljenja do vsakega človeka. Sveti Duh, ki je resnični ogenj ljubezni in usmiljenja je tisti, ki v trpljenju Jezusa preobrazi v dar. Na ognju pečeno jagnje pomeni prav Jezusovo resnično daritev. Naše krščansko življenje ni v ritualnih daritvah, ampak v življenjski povezanosti s Kristusom. V maši se zedinimo z Njim. Svoje življenje podarjamo tudi mi v Njegovo, da bo použito v ognju ljubezni. Bog želi, da živimo v Njegovi ljubezni. Vse zapovedi so podrejene ljubezni, ki je svobodna in zato lahko pričuje o Bogu.