Na god sv. Antona Puščavnika nam prerok Mihej polaga na srce, kaj Gospod hoče od nas: nič drugega, kakor da ravnamo pravično, da ljubimo usmiljenje in da smo ponižni pred Njim. Pravično ravnam, kadar sprejemam, da me Bog ljubi kakor sina in da na enak način ljubi tudi vse okrog mene. To je resnični zaklad. Če ga sprejmem je moje srce predokus nebes ali Božje bližine in lepote, ki vse podarja in vse napolnjuje. On je usmiljen do mene in do vas. Zato se mi ni potrebno igrati boga, ampak sem lahko učljiv sin in brat. To držo je Kristusov Duh vtisnil tudi v Antona puščavnika. Doživel je, da si Bog ne lasti ničesar in nikogar. Zato je tudi sam razdelil svoje premoženje, da med njim in brati ne bi bilo ovir strahu zase, pohlepa in samovolje.