»Boazu je Ruta rodila Obéda. Obédu se je rodil Jese. Jeseju se je rodil David, kralj« (Mt 1,5-6)

V Jezusovem rodovniku so štiri tujke: Tamara, Aramejka, Rahaba, Kanaanka, Ruta, Moabka, Urijajeva žena, Hetejka. Prva se je izdajala za prostitutko, da ji je tast obudil potomstvo, ker je postala vdova po obeh tastovih sinovih, Eru in Onanu. Zgodovina odrešenja se prepleta za našo hudobijo, zvijačami in žalovanjem. Mi, takšni kot smo, smo njegovo ljudstvo. Tudi Rahaba je prostitutka iz Jerihe, ki je rešila dva oglednika. Ruta je kot vdova ostala zvesta svoji hebrejski tašči: zaupa v Božjo previdnost. Urijajevo ženo pa je David poželel in ji dal ubiti moža, ki je bol njegov vdan vojaški poveljnik. Prešuštvo, umor, pretveza, izdaja, nizkotnost in prevare oblastnikov. Bog deluje skozi takšno zgodovino: sprevrženo, polno prevar, pohote, krvoskrunstev, prostitucije, nelojalnosti, laži, izdaj, umorov in pobojev. Bog svojo zgodovino odrešenja uresničuje v vsem, kar mi sovražimo, dokler ne odkrijemo v sebi istega greha, kot ga očitamo drugim in jih zaradi tega zaničujemo in sovražimo. Na začetku te naše zgodovine je Abraham veroval Božji obljubi, vmes je bil Davidu obljubljen mesija, ki bo pokazal kdo je Bog in kdo smo mi zanj. Vmes so še kralji, ki so vsi nezvesti Božji zavezi in so zato izkoreninjeni iz dežele: mogotci, naduti in gluhi za vsako opozorilo. Razkropljeni so kot sinovi, ker niso živeli bratstva. Na koncu pa je Jožef, ki sprejme Božji dar Sina, ki mu ga Bog podarja po Mariji. V Sinu je zajet tudi vsak izmed nas, ki smo njegovo telo in deležni njegove zgodovine odrešenja v naši zgodovini zla in smrti.