Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 5,17-30)

Tisti čas je Jezus rekel Judom: »Moj Oče dela doslej, tudi jaz delam.« Zaradi tega so ga Judje še bolj želeli umoriti, ker ni samo sobote kršil, ampak tudi Boga imenoval svojega Očeta in se delal enakega Bogu. Jezus se je torej oglasil in jim govoril: »Resnično, resnično, povem vam: Sin ne more delati sam od sebe ničesar razen, kar vidi, da dela Oče; kar koli namreč dela on, dela enako tudi Sin. Oče namreč ljubi Sina in mu kaže vse, kar sam dela; in še večja dela ko ta mu bo pokazal, da se boste čudili. Kakor namreč Oče obuja mrtve in oživlja, tako tudi Sin oživlja, katere hoče. Kajti Oče tudi ne sodi nikogar, temveč je vso sodbo dal Sinu, da bi vsi častili Sina, kakor častijo Očeta; kdor ne časti Sina, ne časti Očeta, ki ga je poslal.

Resnično, resnično, povem vam: Kdor posluša mojo besedo in veruje njemu, ki me je poslal, ima večno življenje in ne pride v sodbo, ampak je prestopil iz smrti v življenje. Resnično, resnično, povem vam: Pride ura in je že zdaj, ko bodo mrtvi slišali glas Božjega Sina in kateri ga bodo slišali, bodo živeli. Kajti kakor ima Oče življenje sam v sebi, tako je dal tudi Sinu, da ima življenje sam v sebi. In dal mu je oblast, da sodi, ker je Sin človekov. Ne čudite se temu; kajti pride ura, v kateri bodo vsi, ki so v grobeh, zaslišali njegov glas: in kateri so delali dobro, bodo vstali k življenju, kateri pa so delali hudo, bodo vstali k obsodbi. Jaz ničesar ne morem delati sam od sebe: kakor slišim, tako sodim; in moja sodba je pravična, ker ne iščem svoje volje, ampak, voljo tistega, ki me je poslal

Prerok Izaija polaga Bogu v usta besede o njegovem služabniku, ki je Kristus: »Postavil sem te v zavezo ljudstvu.« S tem nam omogoča globlje vstopati v Kristusovo skrivnost.

Evangelij nam pokaže prvo razsežnost te skrivnosti in Jezusa samega: njegovo edinost z Očetom. Le zato, ker je globoko združen z Očetom, je Jezus zaveza za ljudstvo. Jezus je Sin, popolnoma združen z Očetom, Sin, ki gleda, kaj dela Oče in dela skupaj z njim. »Oče namreč ljubi Sina in mu kaže vse, kar sam dela; in še večja dela ko ta mu bo pokazal, da se boste čudili.« Jezus ni prišel izvrševat svoje volje, ampak Očetovo. Za to ga je Oče poslal. On je živa podoba Očeta. Ni podoba, ki jo v knjigi lahko dorišemo, ampak je živa in dejavna podoba. »Moj Oče dela doslej, tudi jaz delam.« Vse Očetovo delovanje je zaupano Sinu. On oživlja in poživlja. Oče ima življenje v sebi in je tudi Sinu dal, da ima življenje v sebi.

Globoka edinost med Očetom in Sinom v celoti služi našemu odrešenju. Jezus postane solidaren z nami. Prišel je, da nam razkrije Očetovo ljubezen. To je druga razsežnost zaveze o kateri govori današnji evangelij. Jezusova beseda nam sporoča Očetovo besedo in podarja njegovo življenje. Pride ura in je že zdaj, ko bodo mrtvi slišali glas Božjega Sina in kateri ga bodo poslušali, bodo živeli. Mrtvi so ljudje, ki živijo v grehu in v sebi nimajo Božjega življenja. Nimajo sreče, da bi ljubili Boga in brate. Jezusova Beseda, ki razodeva Očetovo ljubezen jih kliče v resnično življenje, in jim ga podarja.

Prerok Izaija opisuje Kristusovo poslanstvo pastirja, ki z veliko ljubeznijo vodi ljudi k izviru življenja. On vse ljudi vodi k Bogu. Na tak način Gospod tolaži svoje ljudstvo in skrbi za bedne. Le preko Jezusa smo lahko zares povezani z Bogom. Božje volje ne moremo spoznati brez Jezusa. V Jezusu znova odkrijemo in najdemo Očeta in hkrati svoje brate in sestre. Drugih v resnici ne moremo imeti zares radi, razen v Jezusu, ki je premagal smrt in naš strah pred njo. Ostanimo v Jezusu in njegovi Besedi. V njem zajeli ljubezen do Očeta in bratov.