Dragi bratje in sestre v Kristusu, danes praznujemo Veliki četrtek, dan, ko se spominjamo zadnje večerje, kjer je Jezus podaril svoje telo in kri za nas in ustanovil zakrament svete evharistije. To je trenutek, ko smo povabljeni, da globoko premišljamo o tem, kaj pomeni biti Jezusov učenec v svetu, kjer trpljenje, nepravičnost in brezup prevladujejo. V tem svetem trenutku nas berila vodijo skozi skrivnost ljubezni in služenja, skozi oznanilo odrešenja, ki ni nekaj pasivnega, temveč nas spodbuja, da postanemo aktivni sodelavci v Božji dejavnosti v svetu.

V prvem berilu iz 2. Mojzesove knjige smo priča ustanovitvi praznika Pashe, ki je spomin

na Božje odrešenje Izraelcev iz egiptovskega suženjstva. Jagnje, ki je bilo zaklano za odrešenje Izraelcev, postane predpodoba za Jezusovo žrtev na križu. Jezus je “Božje jagnje, ki odjemlje greh sveta” (Jn 1,29).

Danes, ko svet doživlja globalno krizo suženjstva, ki je posledica nenasitnega pohlepa najbogatejših in izrazite krivičnosti globalne ekonomije in financ, nas berilo vabi, da prepoznamo Božjo prisotnost v svetu. Bog ni oddaljen od naših stisk, ampak je v tej zgodovini odrešenja med nami in v nas. Kliče nas, da prinašamo njegovo Božjo luč in spravo tudi v največje teme tega sveta. Skupaj s psalmistom nas vabi v zahvaljevanje za podarjeno odrešenje sredi največje stiske. Hvaležnsot je sad globokega zavedanja, da Bog posluša klice trpečih in da je v njegovih rokah moč, ki lahko preobrazi svet. „Kako naj povrnem Gospodu za vse dobro, kar mi je storil?“

Danes mnogi trpijo zaradi sistemskih neenakosti, nesrečnih političnih odločitev, vojnih konfliktov in gospodarskih krivic. A Božja ljubezen je vedno pri tistih, ki so potisnjeni na rob družbe. Apostol Pavel nas v pismu Korinčanom spomni, da nam je Jezus pri zadnji večerji podaril svoje telo in kri za nas. S tem je utemeljil zakrament evharistije in potrdil resnico o naravi Božje darovanjske ljubezni. Jezusova žrtev ni nekaj, kar bi zgolj pasivno prejemali, ampak je povabilo, da pri njegovi ljubezni sodelujemo.

Globalni kapitalizem postavlja dobiček pred človeškost, elitni interesi vzdržujejo vojno, podnebno krizo in globalno neenakost. Jezus nam kaže drugačno pot. V evharistiji tako postajamo dar za druge. V svetu, ki pozablja na revne, trpeče in potlačene, smo lahko Jezusova roka, njegov glas in njegova pravična ljubezen, ki prinaša mir.

V evangeliju Jezus na zadnji večerji umije noge svojim učencem. Pokaže jim svojo ponižnost, ljubezen in služenje. Jezus, kralj vesoljstva, pokaže, da prava moč ni v oblasti, ampak v služenju. „Če sem jaz, vaš Gospod in Učitelj, vam umil noge, tudi vi umivajte noge drug drugemu.“ (Jn 13,14). Veličina ni v obvladovanju drugih, ampak v tem, da jim služimo in jih ljubimo tako, kakor je On ljubil nas. Ljubezen in služenje naj bosta središče našega življenja. Jezus nas poziva, da na svoji vsakdanji poti, v svojem poklicu, v svoji družini in v družbi postanemo znamenja Božje ljubezni. V svetu, ki pogosto deluje na temelju moči in koristi, nas Jezus izziva, da se spustimo do drugih, da jih postavimo na prvo mesto in se zanje žrtvujemo. Ko to storimo, postanemo resnični Kristusovi učenci.

Na Veliki četrtek, ko se zahvaljujemo za ustanovitev evharistije in za Jezusovo služenje, nas Jezus vabi, naj pogledamo na svet okoli sebe z Njegovimi očmi ljubezni, ki je pripravljena služiti, žrtvovati se in deliti. Z našim služenjem, z našo ljubeznijo, ki prehaja v konkretna dejanja, postajamo luč sveta.

Naj nas današnji praznik spodbudi, da bomo delovali v imenu Božje ljubezni, da bomo postali pravični, da bomo ljubili, služili in prinašali Božje odrešenje tistim, ki so v največjih potrebah. Amen.