17.5.2021 - Sem žeja po Duhu

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 16,29-33)

Tisti čas so učenci rekli Jezusu: »Glej, zdaj očitno govoriš in ne pripoveduješ nobene prilike. Zdaj vemo, da vse veš in ne potrebuješ, da bi te kdo vpraševal. Zato verujemo, da si izšel iz Boga.« Jezus jim je odgovoril: »Zdaj verujete? Glejte, prihaja ura in je že prišla, ko se razkropite vsak v svoj kraj in zapustite mene samega. Vendar nisem sam, ker je Oče z menoj. To sem vam povedal, da bi imeli mir v meni. Na svetu boste imeli stisko; toda zaupajte, jaz sem svet premagal.«


Današnji evangelij nam pokaže kako veliko potrebo so imeli apostoli po Svetem Duhu. Oni sami se tega niso zavedali. Prepričani so bili, da razumejo, kar jim je Jezus govoril. V resnici pa ga niso zares razumeli in niso imeli trdne vere.

Ko jim pove, da je prišel od Očeta in da se znova vrača k njemu, so učenci prepričani, da ga razumejo in mu verjamejo, da je prišel od Boga. Jezusov odgovor pokaže, da si učenci vse skupaj narobe predstavljajo. Pove jim, da se bodo razpršili in se vsak zase razbežali. Njihova vera je tako šibka, da bodo Učitelja kmalu vsi zapustili.

Jezusove besede imajo veliko globlji pomen od tega, ki so ga razumeli apostoli. Jezus gre k Očetu preko trpljenja. Njegova vrnitev k Očetu je globoka skrivnost, ki preobrazi celotno človeško naravo, da bi imeli ljudje lahko možnost verovati. Preobrazbo človeške narave bo Jezus uresničil s svojim trpljenjem in smrtjo, ko bo izročil Svetega Duha, ki bo iz apostolov naredil nove stvaritve. Šele po Jezusovi zmagi nad smrtjo, bodo apostoli lahko zares in do dna verovali in vstopili v vso resnico.

Mi smo Svetega Duha že prejeli, v življenju pa je vedno tisti več, ki smo ga poklicani uresničiti. Podobno kot se je zgodilo apostolom. Ne zavedamo se mnogih vidikov znotraj sebe, ki bi morali biti preobraženi, ne vidimo potrebe, ne vemo do kam Bog želi v nas delovati. On sam nam mora razodeti tudi skozi različne preizkušnje: tedaj zares sprejmemo Jezusovega Duha. Zavemo se, kako je naša pripadnost Kristusu površinska. Čudimo se, kako smo lahko živeli tako površinsko, se pri vsaki težavi pohujševali, namesto, da bi v njej videli priložnost, ki nam jo Gospod daje za sodelovanje pri njegovi skrivnosti smrti in vstajenja.

Prosimo Jezusa, da nas v svoji dobroti pripravi, da bomo nova stvaritev v Svetem Duhu in mu bomo z globoko vero privrženi. Gospod podari nam sodelovati pri tvoji skrivnosti trpljenja in veselja, pri tvoji službi konkretni ljubezni.

44 views0 comments