»Tudi pri svoji glavi ne prisegaj, ker niti enega lasu ne moreš narediti belega ali črnega.« (Mt 5,36)

Jezus oznanja Božjo očetovsko ljubezen, ki je po človeško gledano »pretirano« pravična. Cilj našega življenja je, da postanemo takšni kot je Bog Oče, ki ljubi vse sinove in hčere. Nima sovražnikov. Zato nas Jezus najprej razsvetli glede bratskih odnosov. V medsebojnih odnosih ne smemo klicati Boga za pričo lastne verodostojnosti (prisegati). Dovolj je, da je naša beseda resnična, tista ki sporoča in združuje. Če beseda tega ne dela, potem je sredstvo gospodovanja in nasilja, ločevanja in uničevanja. Če je naša beseda resnična spoštujemo tudi Boga in zemljo. Če govorim resnico je Bog že prisoten v vsaki moji besedi. Ni mi treba prisegati. Ko govorimo resnico pričujemo o Bogu, ki je darovalec vsega življenja. Naše telo je njegova last in tudi svet in zemlja. V vsem izžareva njegova nenehna podarjenost vsakomur izmed nas, po vseh stvareh in vseh ljudeh.