Iz svetega evangelija po Luku (Lk 8,1-3)

Jezus je hodil od mesta do mesta in od vasi do vasi in jih učil ter oznanjal Božje kraljestvo. Z njim so bili dvanajsteri in nekatere žene, ki so bile ozdravljene od hudih duhov in bolezni, Marija, s priimkom Magdalena, iz katere je odšlo sedem hudih duhov, in Joana, žena Herodovega oskrbnika Huza, in Suzana in mnogo drugih, ki so mu stregle s svojim premoženjem.

Jezusu in učencem so pri njegovem javnem delovanju, s svojimi darovi in premoženjem, velikodušno pomagale in sodelovale mnoge žene. Zanje pobožnost ni bila vir zaslužka. Večino teh žena je Jezus osvobodil hudih duhov ali jih ozdravil bolezni. Zaradi tega so mu bile vdane. Vrnil jim je namreč dostojanstvo Božjih hčera in resnični smisel njihovega življenja.

O teh ženah govorijo vsi evangelisti proti koncu svojih evangelijev ob Kristusovem trpljenju, smrti in vstajenju. Žene so bile zveste do konca, apostoli pa so se razbežali in razkropili. Na dan vstajenja so prve prišle h grobu.

Jezus globoko razume žensko srce. Pozna njihovo velikodušnost, globino čutenj in čustev in hoče, da so žene z njim in sodelujejo pri njegovem poslanstvu. Apostole in žene je poklical, da bi bili z Njim in bi jih pošiljal oznanjat in ozdravljat.

Luka največ govori o ženah, kajti njegov evangelij se še posebej posveča zaupnim osebnim odnosom z Gospodom in zavzetosti zanje. Evangelist Matej govori vsej cerkvi; Marko pa se je ves osredotočil na skrivnost Kristusove osebe. Luka je evangelist osebne podaritve Gospodu in ga zato bolj zanimajo osebni odnosi. Bolj je občutljiv za vlogo žensk v življenju Jezusa in apostolov. Matej govori o Jezusovem otroštvu z Jožefovimi očmi, medtem pa Luka gleda nanj z Marijinimi očmi. V svojem evangeliju velikokrat navaja dogodke pri katerih so navzoče ženske. Luka omeni tudi jok jeruzalemskih žena nad Jezusovim trpljenjem.

Prosimo, da bi vstali Kristus tudi nas osvobodil hudobnih duhov in nas ozdravil naših bolezni, zaradi katerih nismo zvesti Kristusu, kakor so mu bile zveste žene.