»Pisano je: Moja hiša naj bo hiša molitve, vi pa ste iz nje naredili razbojniško jamo.« (Lk 19,46)

Premislim: Prav je, da se v cerkvi dobro počutimo, a še pomembnejše je, da je tudi naše srce sveti prostor srečanja z Bogom, s seboj in z vsemi in vsem. Srce slehernega je prvo in najbolj sveto bivališče Svete Trojice. V srcu šele lahko zares častimo Boga v duhu in resnici. Iz tega postajamo evharistična = zahvaljujoča se, skupnost bratov in sester, ki z drugimi deli, kar je v njenih notranjih in zunanjih svetiščih.

Zahvalimse: Sv. Jožef, mož evharistije, hvala ti za tvojo vero in tvoje življenje iz skrite kamrice srca, kjer si živel skupaj s Trojico in vsemi brati in sestrami. Shodnica ti je pri tem pomagala, tako kot nam cerkev, da lahko živimo iz Jezusove besede, ki za nas postaja telo zakramenta.