Z rojstvom Jezusa Kristusa pa je bilo tako: Ko je bila njegova mati Marija zaročena z Jožefom, je bila, preden sta prišla skupaj, noseča od Svetega Duha. Ker je bil njen mož Jožef pravičen in je ni hotel osramotiti, jo je sklenil skrivaj odsloviti. Ko je to premišljeval, glej, se mu prikaže v spanju Gospodov angel in pravi: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi svoje žene Marije; kar je namreč spočela, je od Svetega Duha. Rodila bo sina, ki mu daj ime Jezus, zakaj on bo odrešil svoje ljudstvo njegovih grehov.« Vse to se je pa zgodilo, da se je spolnilo, kar je bil Gospod napovedal po preroku, ki pravi: »Glej, devica bo spočela in rodila sina, ki se bo imenoval Emanuel, kar pomeni: Bog z nami.« Ko se je Jožef zbudil iz spanja, je storil, kakor mu je naročil Gospodov angel ter je svojo ženo vzel k sebi.(Mt 1,18-24)

Prerok Jeremija je napovedal: »pridejo dnevi, govori Gospod, ko obudim Davidu pravično mladiko«. Evangelij poroča o uresničenju te prerokbe. Jožef, Davidov sin, prejme naznanilo tega prihodnjega rojstva, ki ga je napovedal tudi Izaija: »Glej, mladenka bo spočela in rodila sina.«

Izpolnitev te prerokbe, ki je bila že od vekomaj pripravljena, se uresniči v osebni in zelo boleči drami.

Jožef je bil prepričan, da se mora Mariji odpovedati in se ne poročiti z njo, ki je bila veselje njegovega življenja. Pripravljen je bil na žrtev, ki se mu je zdela Božja volja. Pred velikimi božjimi darovi so običajno velike bolečine in stiske. Bog mora razširiti in odpreti naša srca, drugače jih ne more napolniti s svojim darom, ki je za nas vedno prevelik.

Jožefa je bilo potrebno pripraviti. Milost, ki mu je dana, ni samo zanj, ampak za ves svet in vse ljudi. Poklican je bil, biti oče Odrešenika sveta. Oče Jezusu, ki bo svoje ljudstvo rešil greha ignoriranja Boga in njegove ljubezni. Jožef je bil tudi poklican v globoko veselje in povezanost z Marijo. Lahko občudujemo njegovo notranjo moč in dobrohotnost. Bil je pravičen, pomeni, da je zaupal Bogu. Odločil se je, da se tiho odpove Mariji, da ne bo škandala in da ne bo deležna kamenjanja. Še lepša od njegove dobrohotne velikodušnosti pa je njegova krotkost za Gospodovo besedo.

Ko se moramo za koga žrtvovati se naša pamet običajno zakrči, srce pa zapre. Postanemo trdi. Ničesar nočemo čutiti. Jožef je bil pripravljen na žrtev, a je hkrati ostal tudi odprt za Božjo besedo. Ni se zaprl vase. Gospodova beseda ali angel ga najde odprtega srca in mu lahko pokaže velike Božje obljube in mu podari največje veselje njegovega življenja.

Prosimo, da bi bili v svojih življenjskih preizkušnjah močni in hkrati odprti za Božji načrt, ki je vedno neskončno lepši in boljši od tega, kar si predstavljamo. Kadar se nam zdi, da nas Bog prosi nekaj zelo trdega ali težkega, takrat smo lahko prepričani, da nam pripravlja velike milosti in nas preobraža po podobi ljubljenega Sina, ki je premagal vse naše strahove in postal dar in vir veselja in moči za vse ljudi vseh časov.