top of page
Writer's picturep. dr. Vili Lovše

18.8.2021 – Trnje

Berilo iz knjige Sodnikov (Sod 9,6-15)

Tedaj so se zbrali vsi meščani Sihema in vsa hiša Mela ter šli in postavili Abimeleka za kralja pri hrastu v Sihemu. Ko so to sporočili (sodniku) Joatamu, je šel, se postavil na vrh gore Garizima, povzdignil svoj glas, zavpil in jim rekel: »Poslušajte me, sihemski meščani, da vas bo Bog poslušal!« Šla so, šla drevesa, da si mazilijo kralja. In so dejala oljki: ›Kraljuj nad nami!‹ Odgovorila jim je oljka: ›Ali naj pustim svojo maščobo, ki se z njo časti Bog in človek, pa se grem poviševat nad drevesa?‹ In drevesa so dejala vinski trti: ›Pridi, kraljuj nad nami!‹ Odgovorila jim je vinska trta: ›Ali naj pustim svoje vino, ki razveseljuje Boga in človeka, pa se grem poviševat nad drevesa?‹ In vsa drevesa so dejala trnovemu grmu: ›Pridi, kraljuj nad nami!‹ Odgovoril je trnov grm drevesom: ›Če me res hočete maziliti za svojega kralja, pridite, počivajte v moji senci! Če ne, naj pride s trnja ogenj in naj použije libanonske cedre.‹«


Sveto pismo je zelo stvarno. Pomaga nam, da ne precenjujemo človeških ustanov. Z nasprotujočimi pogledi nas brani pred naivnim navdušenjem. V prvem berilu Joatam zaničljivo in sarkastično prikaže ustanovitev monarhije. Drevo, ki naj bi bil kralj, bi moralo biti največje in najboljše. Drevesa drug za drugim zavrnejo, da bi kraljevala nad drugimi: najprej oljka, nato smokva in še trta. Vsa ta tri drevesa imajo zelo nizko pojmovanje o vlogi kralja: povišuje se nad drugimi drevesi. Vsako od teh treh dreves se dobro zaveda svoje resnične istovetnosti in obdarjenosti, je ponižno in se noče poviševati nad druga drevesa. Joatam je s to pripovedjo dal lekcijo ambicioznim, ki hočejo oblast zato, da se bodo poviševali nad druge. Pokaže sterilnost takšne notranje drže. Če ni tistih, ki ustvarjajo in delajo, kralj nima komu vladati. Po drugi strani pa voditelj, upravnik in skrbnik morajo biti, da ustvarjanje mnogih vodijo k skupnemu dobremu za vse. Voditelj povezuje ustvarjalce, da si med seboj ne nasprotujejo. A takšna avtoriteta mora biti učinkovito služenje in ne prazno poviševanje nad drugimi. Sebično izkoriščanje sposobnosti, ki jih imajo drugi je ošabno gospodovanje. Avtoriteta mora služiti (Lk 22,26). Resnična veličina je v ponižnem služenju iz prejete ljubezni. Prav v tem je veličina Jezusa Kristusa, ki je samega sebe postavil v službo nam vsem. Samo tako je lahko postal naš Gospod in brat.

22 views0 comments

Recent Posts

See All

Comments


bottom of page