»Ali se sme v soboto dobro storiti, ali hudo storiti? Življenje rešiti ali ga pogubiti?« (Mr 3,4)

Mi delamo vse iz strahu pred smrtjo in zato, da bi se je znebili. Zaradi tega postanemo sebičneži in izgubimo življenje. Če hočemo življenje rešiti moramo odpreti roko in sprejeti dar Boga in njegovo odpuščanje, bližino in jed. Če ne zahrepenim po Njem ostanem sterilen in suženj zla. Nisem zmožen zares delati dobrega, ki ga želim. To, da vem kaj bi moral, pa ne morem, me hromi in ubija od znotraj. Znanost in tehnika mi lahko zamenjata ude, ne moreta pa mi zamenjati srca, ki sprejema ljubezen in ljubi, ki je ljubljeno in ljubi. Če srce ostane zaprto, se roka, tudi če je umetna, skrči v posedovanju in nasilju in povzroča smrt. Ostajam zaprt v lažni samozadostnosti. Moje srce pa trdo, neobčutljivo in nezaupljivo do vseh. Jezus mi ozdravlja srce in ude, tako, da se mi izroči, da bi lahko podarjal naprej, kar do njega prejemam.