»Tudi umreti ne morejo več; enaki so namreč angelom in so Božji sinovi, saj so sinovi vstajenja..« (Lk 20,36)

Vstajenje nas končno rodi za sinove in hčere Jezusovega Očeta. V smrti umremo svojemu grehu, zaradi katerega nam smrt gospoduje in je na tem svetu glavna. Krst v Jezusa Kristusa je smrt grehu: temu, da se gremo sami bogove, vsak po svoji domišljiji in strahu pred smrtjo. Z grehom zgrešimo cilj in smisel svojega življenja. Ko sprejmemo Jezusovo besedo smo ozdravljeni smrti in zajeti v njegovo Vstajenje. Naš greh in križ postanega prostor spreobrnjenja in dokončnega posinovljenja. A le če sprejmemo Jezusov dar in njegovo Besedo. Drugače smo kakor nečak, ki ima teta v Ameriki zanj ogromno količino zlata, on pa za to niti ne ve.