Dragi bratje, danes obhajamo praznik sv. Jožefa, moža Marije, skrbnega in pravičnega moža, ki ga je Gospod izbral za zaščitnika in Jezusovega zemeljskega očeta. Sv. Jožef je vzor moškosti, ki je hkrati odločna, polna moči in nežnosti. Njegovo življenje ni bilo polno velikih in drznih dejanj, ampak je bilo prežeto z sprejemanjem preprostih, a globokih odločitev, ki so oblikovale zgodovino odrešenja.

Berilo iz 2. Samuelove knjige nas spomni na Božjo obljubo, da bo Davidov rod vladal na veke, in ta obljuba se izpolni v Jezusovem rojstvu. Sv. Jožef, Davidov potomec, postane del te neizmerne Božje obljube. Kljub temu, da ni bil krvni oče Jezusa, je prevzel nalogo, da bo skrbel za Gospoda, ki je postal človek. Jožefovo poslanstvo je presegalo zgolj biološke vezi. Bil je poklican, da uresniči Božjo zavezo do Davida in do človeštva.

Sv. Jožef ni iskal lastne slave v očeh ljudi. Njegova vloga v zgodbi odrešenja ni bila v tem, da bi pritegnil pozornost ali iskal priznanje, ampak v tem, da je v skritosti in skromnosti uresničeval Božjo voljo. Ko ga Gospod pokliče, se odzove brez vprašanj. V evangeliju po Mateju vidimo Jožefa, ki kljub svojemu začetnemu strahu in dvomom o Marijini nosečnosti uboga Božjo voljo in sprejme njeno nalogo, da bo Božji sin odraščal pod njegovim varstvom. Prav to zaupanje v Božjo besedo je temelj Jožefove moškosti.

Razmišljanje o sv. Jožefu je za nas izziv. Richard Rohr piše, da je Jožef vzor »moškega, ki ni osredotočen na sebe, ampak na svojo nalogo«. To pomeni, da je prava moč moškega v tem, da se podredi Božji volji, da išče dobro drugih in ne svoje koristi. Fabrice Hadjadj pa poudarja, da je Jožef v svoji preprostosti »nič drugega kot človek, ki ve, da mora služiti«. Jožef ni živel za lastno slavo, ampak za služenje Jezusu in Mariji in s tem tudi nam.

Možje, očetje, sinovi in bratje, danes nas sv. Jožef vabi, naj se vprašamo: Ali hočemo in znamo biti moški, ki služijo in varujejo? Ali smo pripravljeni postaviti sebe na stran za dobro naših bližnjih, kot je Jožef postavil svojo življenje v službo Jezusovega? Ali smo pripravljeni zaupati v Božjo voljo, tudi ko se zdi, da nas vodi na neznane poti?

Lahko smo moški, kot je bil Jožef – moški, ki ne iščejo priznanja, ampak izpolnjujejo svojo nalogo z zvestobo, poštenostjo in ljubeznijo. Lahko smo očetje in možje, ki skrbijo za druge, ki v vsakem svojem dejanju iščejo Božjo voljo in izpolnjujejo svojo poslanstvo v službi drugih.

Sv. Jožef, varuh družine in vzor pravičnosti, naj nas vodi v našem življenju, da bomo vedno bolj postajali moški po Božji podobi, ki v svoji skromnosti in zvestobi odsevajo Njegovo neizmerno ljubezen. Amen.