»Dejal je: 'Jaz sem glas vpijočega v puščavi: zravnajte Gospodovo pot.'« (Jn 1,23)
Janez Evangelist nas v prvem berilu spomni, naj ostajamo v Sinu in smo tako v Očetu. Večno življenje je živeti iz Očetove ljubezni, pokazane po Sinu in dosegljive v Svetem Duhu. Njegov Sveti Duh je maziljenje, ki nam omogoča ostati v Njem. Nanj kaže glas vpijočega v puščavi naših src, ki se ujamejo v zlo nesmiselnega življenja brez Boga. Mojemu glasu daje smisel Jezus, ki je Očetova beseda ali smisel vsega. Pove nam, kdo je Bog, kdo smo mi in zakaj smo tukaj. Povabljen sem v osebni izhod iz sebične posameznosti, ki vse gradi na strahu zase, v sinovsko zaupanje, ki vse gradi na Njegovi brezpogojni in večni oživljajoči ljubezni.
Comments