Puščava je prostor brez Očeta in brez bratov in sester. V puščavi sem, ko ne priznavam Sina in zato nimam ne Očeta, ne bratov in ne sester (1 Jn 2,22-28). V to puščavo je vstopil Jezus Kristus in nam pokazal Očeta, nam omogočil, da smo sinovi in hčere tako, da smo bratje in sestre. Janez Krstnik se je dobro zavedal, da je glasnik Sina, ki nas rešuje iz puščave Adama in Eve (Jn 1,19-28). Sin nam daje Duha sinovstva in hčerinstva, Duha, ki nas obuja iz smrti brez Očeta. Najde nas v puščavi in jo spremeni v rajski vrt. Dobri Oče, hvala ti za naša srca, ki so tvoj in naš dom. Sveta Bazilij in Gregor Nazijanški, prosita za nas.