»…in tvoj Oče, ki vidi na skrivnem ti bo povrnil« (Mt 6, 4b).

Skrivni prostor je moje srce, kjer je Bog vedno z menoj in jaz pred Njim. Nihče ne vidi v to skrivnost. V srcu mi je Bog Oče in jaz sem mu sin/hči. V resnici sem to, kar me Bog v srcu vidi in ljubi. To mi omogoča, da postajam to kar sem: Očetov sin/hči. Ker je Bog Oče, mi povrne moje sinovstvo/hčerinstvo. Postni čas je ponovno vabilo, da se vrnem v svojo resnico in dejanskost pred Bogom in v Njem. On me že sprejema, me ljubi in mi je naklonjen. Tega mi ni treba zaslužiti ali si sam pridobiti. Za nikogaršnji dober vtis se ne rabim truditi. Jezus me vabi, da ne iščem priznanja pri nikomer, niti pri sebi. Lahko živim iz njegovega sprejemanja in priznanja. Postni čas je proces, da Njegovo sprejemanje znova odkrijem, uvidim, ga sprejmem in zaživim iz njegove zvestobe. Ne rabim delovati zato, da me bodo videli in odobravali drugi. Niti skrivati se mi ni potrebno zato, da bi me vi opazili. Božjo voljo lahko uresničujem v pravilnem odnosu do bratov, do Očeta in do stvari (miloščina, molitev in post). Izberiva Božje oči pred katerimi bova v tem postnem času, ne pred očmi bližnjih. Največje plačilo je v tem, da postajava podobna Bogu. Če stojiva pred njim postajava to kar sva in osvobojena sužnosti. A Boga ljubim le, če ljubim brata, ki ga vidim.