Pasijon iz svetega evangelija po Janezu (Jn 18,1-19,42)

Ustavimo se ob nekaterih besedah iz današnjega branja Jezusovega trpljenja.
»Koga iščete?« S tem vprašanjem Jezus prevzame pobudo. Na vojakovo vprašanje odgovori: »Jaz sem!« Ni jim ga treba iskati, sam se jim preda. Jezus Nazarečan. Pridevnik Nazarečan je ponižujoč. Iz Nazareta ne more priti nič dobrega. Sedaj je tukaj: osumljen, obtožen in aretiran. Na vse to Jezus odgovori: »Jaz sem!« Takoj, ko je to izgovoril, so stopili nazaj in popadali po tleh. S tem Janez pove, da se v ponižanem Nazarečanu razkriva in razodeva Božja slava. »Jaz sem« je namreč ime Boga, Jahveja, ki si ga Judje zaradi strahospoštovanja niso upali niti izgovarjati.
"Če torej mene iščete, pustite te, da odidejo." Dobri pastir varuje svoje ovce, ne beži, ampak razmišlja, kako bi jih rešil. S tem se izpolni Jezusova beseda, da ni izgubil nikogar od teh, ki mu jih je dal Oče. Ni najemnik, ki goji ovce za zakol in dobiček.
Peter hoče Jezusa braniti, ta pa ga okara, naj spravi meč v nožnico, ker mora izpiti kelih, ki mu ga je dal Oče. Jezus izrazi vso svojo ljubezen do Očeta. Kelih, ki ga mora izpiti, je dar njegovega Očeta. Kako velika ljubezen je potrebna, da v preizkušnji, trpljenju in stiski prepoznaš izreden Očetov dar in obljubo plodovitosti.
Prosiva Jezusa, naj ponavlja svojo besedo najinim srcem. Od njega prihaja vsa luč za najine preizkušnje.
Glede procesa premišljujmo eno samo besedo: »Kralj sem. Zato sem rojen in sem prišel na svet, da pričujemo o resnici. Kdor je iz resnice, posluša moj glas.« Klic poln upanja. Hoče pozitiven odgovor in hkrati vabi k spraševanju vesti. Nam se zdi, da smo iz resnice... Jezus pa hoče popoln in brezkompromisen odgovor.
Resnica je razodeta v blagrih: »Blagor ubogim, žalostnim, krotkim, usmiljenim, preganjanim...« Tem svet postavlja nasproti svoje lažne blagre: »Blagor bogatim, mogočnim, samovoljnim, gospodovalcem...« Jezusova resnica v celoti nasprotuje posvetni logiki in se v polnosti pokaže v njegovem trpljenju: blagor tistemu, ki se pusti popolnoma sleči vsega, blagor tistemu, ki samega sebe v celoti podari. Kdor je iz resnice sprejema Jezusovo sporočilo.
Dragocene so tudi Jezusove besede materi Mariji: »Žena, glej tvoj sin!« Jezus od Marije zahteva bolečo nenavezanost, odpoved njenemu telesnemu materinstvu, hkrati pa jo še globlje kot kadarkoli prej, zedini s seboj. Jezus je križan in je resnično dal vse. Če hoče biti združena z njim, mora tudi Marija dati vse, dati svojega Sina. Jezus s križa vse priteguje k sebi. Marija izgubi Jezusa in ga znova najde v vseh, odpove se telesnemu materinstvu in prejme vesoljno materinstvo: postane mati novega življenja, ki ga ljudje prejmemo iz Jezusove žrtve.
»Žejen sem.« Janez pove, da je Jezus izrekel te besede zato, da se spolnijo pisma. V tem je skrajna poslušnost in pokorščina Očetovi volji. Naj njegov krik prodre v naša srca in v njih prebudi svete želje. Sledijo še zadnje besede: »Vse je dopolnjeno.« Jezus nas je ljubil do konca. Hvaležno sprejmimo in priznajmo. Vse je končano. Večjega dejanja ni več mogoče uresničiti v Očetovo slavo in naše odrešenje.
Sveto pismo pravi, da je Bog po končanem delu sedmi dan počival (1 Mz 2,2). V Jezusovi smrti na križu je stvarstvo dopolnjeno in do konca uresničeno. Božje delo stvarjenja je dokončano. Podarjena nam je polnost življenja. Smrt je odprta vstajenju. V to nas rojeva Cerkev, Kristusovo telo na tem svetu.
Comentarios