»Bog pa ni Bog mrtvih, ampak živih, kajti njemu vsi živijo.« (Lk 20,38)
Premislim: Čeprav vemo, da v večnosti ni časa, torej smo že v večnosti, pa vseeno Bogu izročamo in zaupamo naše drage, ki so zaspali pred nami. Zaupamo, da nam bodo pomagali v naši zadnji uri in dokončnem prehodu v večno občestvo z Bogom.
Zahvalim se: Sv. Jožef, zavetnik umirajočih, hvala ti, ker spremljaš vsakega izmed nas pri prehodu na srečanje z Božjo družino iz obličja v obličje.
Comments