»In medtem ko sta se pogovarjala in razpravljala, se jima je približal sam Jezus in hodil z njima« (Lk 24, 14-15)

Ko govorimo o Njem se vedno zavedamo njegove navzočnosti. On je namreč tisti, ki nas išče na našem begu od groba in križa trpljenja in smrti. Iščemo ga skupaj in se prerekamo, kakor emavška učenca. Hudič temni naše srce in obličje, da se v Vstalem ne povežemo. K sreči je prisoten povsod tam, kjer se ga spominjamo. Ne zapusti nas. Približa se vsakemu in povsod. Vstopa v slepe oči in v okamenela srca našega časa. Kakor hudodelcu na križu, tudi nam sledi, da bi nam ponudil isti dar. Ker nas išče, se lahko srečamo z Njim, ne z grobom.