Rimljanom (Rim 6,19-23)

Bratje, po človeško govorim zaradi vaše slabosti: kakor ste bili dali svoje ude, da so služili nečistosti in razbrzdanosti za hudobijo, tako dajte svoje ude, da bodo služili pravici za posvečenje. Ko ste bili namreč sužnji greha, ste bili nasproti pravičnosti prosti. Kakšen sad ste torej takrat imeli od dejanj, katerih se zdaj sramujete? Njih konec je namreč smrt. Zdaj, ko ste oproščeni greha in ste postali Božji služabniki, pa imate kot svoj sad posvečenje, kot konec pa večno življenje. Plačilo za greh je smrt, Božji dar pa večno življenje v Jezusu Kristusu, našem Gospodu.

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 12,49-53)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Prišel sem, da ogenj vržem na zemljo, in kaj hočem? Da bi se že vnel! S krstom pa moram biti krščen in kako bridko mi je, dokler se ne izvrši. Ali mislite, da sem prišel, da prinesem mir na zemljo? Ne, rečem vam, ampak razdor! Odslej jih bo namreč v eni hiši pet razprtih: trije se bodo razprli proti dvema in dva proti trem; oče bo proti sinu in sin proti očetu, mati proti hčeri in hči proti materi, tašča proti svoji snahi in snaha proti tašči.

Naše napake, grehi in slabosti izredno nadarjeno rastejo in naraščajo. Celo Božjo besedo lahko uporabimo, da bi svoje grehe poveličevali ali opravičevali. Sveti Pavel nas v svojem pismu želi osvoboditi nekaterih škodljivih utvar. Trdi, da nam je odrešenje dano po milosti, ne zaradi naših zaslug. Sedaj pa spodbuja kristjane: ko smo bili sužnji grehu smo dajali sadove nečistosti in hudobije, sedaj pa, ko smo kot Gospodovi služabniki osvobojeni greha, pa moramo obroditi sadove svetosti za večno življenje. Dela vere izvirajo iz Jezusa Kristusa. V tem je absolutna novost. S tem se Pavel izogne nevarnosti, da bi resnico odrešenja po milosti, pokvarili z opravičevanjem hudobnega vedenja.

Kristjani ne moremo biti v grehu in imeti hkrati milost. Moramo se odločiti. Ali bomo s Kristusom ali pa v grehu. Jezus nas z današnjim evangelijem osvobaja še kakšne utvare. Prišel je, da prinese mir, kajti On je naš mir, kakor je zapisal Pavel Efežanom. A mir, ki ga Jezus prinaša, ni takšen, kot ga daje svet. Njegovo sporočilo miru nasprotuje določeni leni umirjenosti, ki beži pred napori in se pokvarjeno izogiba vsakršnemu konfliktu. Zato pravi, da ni prišel prinašat miru, ampak razdor. Pred njim ne moremo ostati nevtralni, ampak se moramo odločiti in tedaj pride do konfliktov znotraj nas in med nami. Znajdemo se pred nasprotniki. Kot kristjan naj bi se soočal s stvarnostjo in se pogumno boril za resnico, boril za kraljestvo ljubezni in proti razvadam in grehom, ki jo onemogočajo.

Današnje evangeljsko sporočilo me/nas opogumlja. Prosiva Gospoda, da bova v moči Njegove zvestobe ločevala lažni od pravega miru. Naj nama da pogum, da bova služila resnici, ne glede na ceno. V pismu Hebrejcem smo povabljeni naj imamo svoj pogled trdno uprt v Jezusa, da se ne bomo utrudili, ampak se bomo do krvi uprli grehu. Jezus nas postavlja v resnico, da bi se do krvi upirali zlu in se borili za ljubezen, ki je najprej v nas in ko jo sprejmemo, si jo lahko delimo med seboj.