»In je na ves glas vzkliknila in rekla: 'Blagoslovljena ti med ženami, in blagoslovljen sad tvojega telesa!'« (Lk 1,42)

Elizabeta, pomeni Bog izpolni svojo obljubo. Ona vzklika od veselja in blagoslavlja Marijo, ki kakor Jaela (Sod 5,24) in Judita (Jdt 13,18), uniči in premaga sovražnika. Marija to stori s poslušanje Božje Besede. Zato je sad njenega telesa vir vsakršnega blagoslova vseh časov. V njem stvarstvo zopet postane blagoslov in življenje. Evin padec v prekletstvo je v Kristusu premagan in ozdravljen. Elizabeta se ponižno zaveda, da ni vredna daru, ki ga je prejela. Ni ošabna, ampak ponižna. Ne pripisuje sebi, ampak je hvaležna Bogu.

Bog nas razsvetli in naredi vredne daru, ki ga nismo zaslužili, ampak ga lahko hvaležno sprejmemo. Njegove ljubezni nam ni treba zaslužiti, ker nas ljubi zato, ker smo njegovi. On nam nenehno prihaja nasproti, tudi če se tega ne zavedamo in ne odgovarjamo na njegovo ljubezen. Obiskuje nas v skriti kamrici našega srca. Tja hudič po mislih ne more vstopiti. Lahko se le trudi, da me zadrži zunaj, da sam/a ne vstopim in nisem z virom in izvirom svojega življenja. Hudič se trudi, da bi pozabil Nanj, ki je v meni in jaz v njem. S tem mi vzame vir blagoslova in moč, da blagoslavljam druge. Če poslušam Jezusa sem blagrovan, sem blagoslovljen, ker On živi v meni in jaz v njem. Nisem več sin pozabe, ampak verujem in potem vidim, kar sem po besedi začel verovati. Največja prepreka za hudiča je, da sprejmem Besedo, ki omogoča da se rodim v Odrešeniku in on v meni. Vera, ki se začne s poslušanjem Besede, je vir našega materinstva in očetovstva.