»Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši.« (Jn 14,27)

Ko najdem, kar iščem, in dobim, kar si želim, doživljam mir. Jezus nam zapušča svoj mir, polnost blagoslova. Njegov mir je sad ljubezni in se razcveta v veselju. Miren in vesel je, ker nam je pokazal kdo je Bog in kdo smo mi. Pokazal in podaril nam je Očetovo ljubezen. Mi lahko doživljamo mir tudi sredi največje sebičnosti, če smo v sebi tako usmerjeni. Le da takšen mir nima globine in ga zlahka izgubimo, ker postane praznina in nemir. Mi doživljamo mir tudi kot sad vojne in zmage močnejšega. Dokler se poraženec ne more upreti vlada zunanji mir. Takšen mir vsi poznamo. Trenutno je to pax americana. Jezusov mir tudi ni stoični mir, ki ga ne briga nič, kar se okrog njega dogaja. Jezusov mir je sad ljubezni, ki je močnejša od smrti. Je mir Vstalega, ki nas naredi za svoje družinske člane, dediče in domačine pri Bogu. Jezusov odhod ne pušča praznine, ki je polna strahu in obupa (podlage za vojno). On sedaj prebiva v vseh, ki nas ljubi. To je vir našega miru in sad njegove oporoke. V njem so v nas tudi vsi naši pokojni in vsi naši predhodniki. Po zaslugi evangelija Jezus vedno govori z nami. V moči Njegovega Duha ga mi lahko razumemo, se spominjamo in živimo to, kar nam pove. Ko zlo zmaga v resnici izgubi, ko pa ljubezen izgubi, v resnici zmaga. Na križu vedno znova zremo to zmago, izpolnitev in dopolnitev ljubezni, ki je sedaj v nas, da jo lahko sprejemamo in vzajemno delimo.