»Zapihali so vetrovi ter se zagnali v to hišo, in vendar ni padla, ker je imela temelje na skali.« (Mt 7,25)

Smrt je kakor carina. Nič od tega, kar posedujem zase, ne more iti čez. Edino bogastvo, ki ga imam ob smrti je ljubezen: sprejeta in podarjena. To je edini nebeški zaklad, ki ga lahko zbiramo na zemlji. Nihče ga ne more ukrasti in nihče ga ne more uničiti. Težave, stiske, nevihte in vse mogoče preizkušnje ne morejo pogasiti ljubezni. Zato je dobro poslušati Besedo ljubezni, Kristusa, ki nas uresničuje. Na njegovih besedah lahko gradimo življenje odnosov in ljubezni po Božji podobi. Edino kar nam daje srečo in je neuničljivo.