Vsi smo prepričani, da je smrt konec vsega. Glava ne verjame, da lahko kosti oživijo. Srce ve in verjame, a v naših časih se glava zaradi napuha ne zna in ne zmore povezati s srcem. Duh, ki oživlja naše mrtve kosti, je že dan in mogočno deluje. Naseljuje nas v Božje srce, kjer je mnogo bivališč in je naša dežela in domovanje. Ker je Ruah naša ljubezen, lahko ljubimo svojega bližnjega kakor samega sebe. V Ruah lahko ljubimo Boga z vsem, kar nam je podaril in smo. Lahko imamo radi sebe in druge, kot za vedno Njegove in dragocene. Dar je dan, le sprejeti ga je potrebno. Tako se dopolnjuje stvarjenje in Božja gostija življenja.

Comments