24.4.2022- 2. velikonočna nedelja – Hranim črnega ali belega?

»Položi svoj prst sem in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« (Jn 20,27)

Vstali nagovarja osebno vsakega izmed nas, enako kot je Tomaža. Noče nas izgubiti, zato, ker mu nas je dal Oče. Pokaže nam, da je prisoten v naši neveri in željah, ki se nam zdijo nemogoče: da bi se ga dotaknili in ga videli. Jezus se nam da ponižno na razpolago v našo zaprtost pred drugimi in pred življenjem. To je Tomaža premaknilo, da je zaupal in dal svoje življenje na razpolago Jezusu. Tudi ti in jaz se lahko dotakneva in vidiva znamenja njegovih žebljev, rano sulice in odprto stran. Vstali je vedno navzoč v ranah in v spominu na njegovo trpljenje, ko nam je do konca pokazal svojo ljubezen do nas. Jezusove rane so tudi zate in zame, tako kot so bile za Tomaža, vedno na stežaj odprta vrata po katerih Bog prihaja k nam in mi k njemu. Midva sva Tomaževa dvojčka. Poklicana in povabljena v občestvo z Njim – v sebi lahko živiva z Njim, ne sama. Lahko dihava Njegovo ljubezen, ki je močnejša od smrti in izvir najinega življenja. Njegova beseda prižge naše duhovne čute, da vidimo in se dotikamo Gospoda, Besedo, ki je postala meso. Tudi tvoja in moja pot je iz začetne nevere v osebno in globoko vero, intimno ljubezen z Njim, ki nas je vzljubil od začetka sveta. Verna ali neverna se ne rodiva, ampak to postaneva. Na čigavo stran se boš postavil: v Sinovo zaupanje ali v hudičevo nezaupanje. Katerega psa ali laboda boš v sebi hranil: belega ali črnega. Prvi vodi v življenje, drugi vodi v smrt. Če se ločim od drugih, gojim nezaupanje in smrt. Če sem skupaj z vami, začnem gojiti zaupanje. Pojdimo naprej skupaj, tudi v teh negotovih časih, ko se globoko zavedamo kako krhki smo in kako trhle so naše samonapihovalne in ohole drže vojn in večvrednosti, ki jih kot zahodnjaki še vedno slepo gojimo in tako spodkopavamo svoje in drugih življenje. Moj Gospod in moj Bog, usmili se nas. Vzemi nas s seboj. Naj sprejmemo tvojo osvoboditev iz naše notranje teme, ki jo potem z vsemi močmi širimo navzven. Naj v nas zasveti tvoja luč Vstajenja iz trpljenja in smrti. Danes in tukaj. Vsak dan znova. Hvala ti. Hvala ti. Hvala ti.


71 views0 comments